Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije stanje dobrega počutja pri katerem uresničujemo svoje sposobnosti, normalno obvladujemo stres (kolikor se le da) v vsakodnevnem življenju, svoje delo opravljamo produktivno in smo sposobni prispevati v skupnosti v kateri živimo.
Duševno zdravje se nanaša na visok izbor dejavnosti, kateri pa so lahko posredno ali neposredno povezani z duševnim zdravjem. V sestavni del definicije zdravja spada prav tako telesno, psihološko in nenazadnje socialno obilje materialnih dobrin.
Zdravje ne pomeni samo odsotnost bolezni, temveč tudi določeno stopnjo telesnega in duševnega razvoja in prav tako socialno materialnih dobrin. Vse to pa je povezano s spodbujanjem dobrega počutja, preprečevanjem duševnih motenj (je bolezen, katera temelji na spremembi duševnega stanja), ter terapijo katera zajema različne postopke za povrnitev izboljšanje prizadetih duševnih in telesnih funkcij.
Na naše duševno zdravje lahko vplivajo različni dejavniki, kot so naprimer:
-dejavniki iz okolja (psihološki, politični, kulturni, ekonomski…)
-družina ter z njo povezani medosebni odnosi
-zaposlitvene možnosti
-zdravstveno in socialno stanje
Zgodovina duševnega zdravja, sega tako daleč v zgodovino kot razvoj človeka. Veliko pred nami so se ljudje spopadali in srečevali z duševnimi težavami, katere poznamo danes. Različni pogledi so posledica človekovega napredka na mnogih področjih. S takšno spremembo pa se je istočasno spreminjal tudi medosebni odnos in obravnava duševnosti.
William Sweetzer je bil prvi, kateri je opredelil pojem »mentalne higiene« pojem pa si lahko razlagamo tako, da je predhodnik sodobnih pristopov za razvoj in spodbujanje pozitivnega duševnega zdravja.
Issac Ray je eden od ustanoviteljev Ameriškega psihiatričnega združenja, je dodatno dopolnil pojem »mentalne higiene« kot umetnost ohranjanja uma, pred vplivi kateri bi zavirali ali uničevali njegovo energijo, kakovost in razvoj.
Dorothea Dixx je bilaučiteljica, saj se je zavzemala za celotno življenje, da bi pomagali ljudem, kateri trpijo za duševno boleznijo, pri tem pa je prav tako opozarjala na slabe razmere v katerih so živeli. Ljudi katere je prizadela ta bolezen v 19. Stoletju so bili precej zanemarjeni in prepuščeni sami sebi, v zelo slabih razmerah. Njena prizadevanja so bila tako velika, da je začelo število bolnikov v mentalnih ustanovah precej naraščati, kar pa je vodilo k temu, da je primanjkovalo zdravstvenega osebja, s tem pa so posledično dobivali manj zdravstvene oskrbe in pozornosti.
Na začetku 20. stoletja Clifford Beers ustanovil Nacionalni odbor za mentalno higieno in odprl prvo klinično ambulanto duševnega zdravja v Združenih državah Amerike.
POMEN DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Dokazi in raziskave kažejo, da ima skoraj polovica svetovnega prebivalstva duševne bolezni, ki vplivajo na njihovo samozavest, odnose in sposobnost, kateri pa vplivajo prav tako na delovanje v vsakdanjem življenju. Čustevno zdravje posameznika lahko tudi vpliva na telesno in duševno zdravje, katero pa privede do različnih zdravstvenih težav, kot je naprimer zasvojenost.
Ohranjanje dobrega duševnega stanja je ključnega pomena za dolgo in zdravo življenje. Stabilno duševno zdravje nas pripelje do izboljšanega življenja, medtem ko slabo duševno zdravje omejuje ali celo preprečuje bogato življenje.
Richards, Campania & Muse – Burke (2010), trdijo da obstaja vedno več dokazov, ki kažejo, da so čustvene sposobnosti povezane s socialnim vedenjem, kot so obvladovanje stresa in telesnega zdravja. Ljudje kateri imajo primanjkljaj v čustvenem izražanju so nagnjeni k asocialnem vedenju, to so pokazale njihove raziskave. Takšna vedenja pa so neposreden odraz našega duševnega zdravja. Samouničevalna dejanja, kot so zlorabe alkohola, drog, vandalizma in fizičnega nasilja pa pripomorejo k zatiranju čustev.
Čustvene duševne motnje so glavni vzrok telesnega in duševnega razvoja po vsem svetu.
Osredotočenje na duševnem zdravju se danes povečuje, zaradi preprečevanja duševnih motenj. Preprečevanje se začenja pojavljati v strategijah za promocijo. Duševno zdravje je družbeno sodobno opredeljen koncept. To pa nas privede do tega, da imajo različna društva, skupine, institucije in poklici različne pristope. Izboljšanje duševnega zdravja je eden od ciljev, ki se mu v zadnjih nekaj letih namenja veliko pozornosti. Negativni vidik duševnega zdravja se odraža v prevladi duševnih motenj in bolezni. Vsako leto zboli približno 11 % Evropejcev za katerokoli od oblik duševnih bolezni. Najpogostejše oblike duševnih bolezni v Evropski uniji so depresija in tesnoba (občutek nelagodja). V Evropi pa je samomor glavni vzrok za prezgodnjo smrt. Približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih, zato morajo organizacije, katere se ukvarjajo z mladostniki, usposobljene za prepoznavanje znakov. Posebno ogrožena skupina so tudi starejši. Zaradi staranja se pojavlja vedno več duševnih motenj, katere so povezane s starostjo. Te pa so v veliki meri depresije, samomori in različne oblike demenc.
IZBOLJŠANJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Duševno zdravje je širok koncept, kateri pa vključuje pozitivno duševno zdravje ( positiv mental healt ) npr. dober odnos do sebe, drugih, pozitivno samopodobo, občutek moči in sposobnost soočanja s težavami, uspešno soočanje z izzivi.. ali pa negativno duševno zdravje ( ill mental health ), kot so različne duševne bolezni. Duševno zdravje je predvsem za našo zmožnost razumevanja in interpretacije okolja, kateri nas obdaja, prav tako pa tudi za mišljenje, govor in medsebojno verbalno in neverbalno komunikacijo. Oblikuje se tudi v družinah, šolah, na javnih krajih, naših delovnih mestih, je rezultat tega kako nas drugi obravnavajo in kako mi lahko obravnavamo druge in samega sebe.
Zato pa je potrebno pristop, kateri je zasnovan po splošno veljavnih normah predvsem na zdravljenju duševnih boleznih, razširiti na celovit večdimenzionalni pristop, kateri pa ne bo usmerjen samo v duševne bolezni temveč tudi k njegovemu duševnemu zdravju in njegovi promociji.
Nedavni komentarji