KAJ JE HEVRISTIKA?
Njen pomen sega v starogrški zapis ( heurisko – najti, spoznati, ugotoviti, izvedeti, odkriti) je metoda reševanja problemov. Problem pa je nerešena naloga ali položaj v katerem smo lahko trenutno.
Primer: če se logika ukvarja s formalnostjo, je hevristika psihološki način reševanja problemov, pri tem pa želimo najti najenostavnejšo rešitev. Kadar imamo veliko pridobljenih izkušenj, je razmeroma enostavno reševanje problemov, saj uporabljamo bližnjice pri sklepanju. Kadar pa imamo manj izkušenj se moramo zanesti na že znana spoznanja, katera nas privedejo do uspešnega reševanja problemov.
V prejšnjih objavah sem vam pisala o pristranskosti in kognitivni disonanci. Ta objava pa naj pomaga pri obravnavi naravnih procesov, kateri nam omogočajo obdelavo informacij veliko hitreje.
Te metode same po sebi niso slabe, saj nam lahko prihranijo veliko časa in duševne energije pri razmišljanju, lahko pa nas spodbudijo k napačnim odločitvam, kadar se odločamo za pomembne odločitve.
Učinek nedavnosti
Tukaj dajemo večji poudarek nedavnim dogodkom, kar pa lahko prav tako pomeni, da dajemo večji pomeni prejšnjim dogodkom ( kateri pa so lahko dejansko pomembnejši).
To se pa prav tako lahko nanaša na pristranskost vtisov, kjer se navadno držimo prvega vtisa in prezremo informacije katere nam pridejo kasneje.
Vplivi na hevristiko
Tu nas pozitivni občutki lahko naredijo neprevidne, zato nismo tako pridni kot bi lahko bili pri opravljanju naloge, katere smo si zadali.
Pristranskost optimista
Kadar smo optimistični lahko prezremo resnične nevarnosti, na koncu pa lahko izgubimo veliko več kot smo pričakovali.
Nagnjenost k pesimizmu
Pri veliki meri pesimističnosti, lahko pretiravamo s tveganji in zato ne sprejmemo odločitev katere imajo v praksi velike prednosti in malo slabosti (ali pa skoraj nič).
Predsodki
Tukaj se začnemo zavedati kaj se nam je zgodilo in ko se ozremo za nazaj, vidimo samo informacijo, katera vodi do tega kar se nam je dejansko zgodilo. Nekje v ozadju pa verjamemo, da je bil rezultat predvidljiv, vendar smo pri vsem pogrešali ključne informacije.
Pristranskost
V praksi je ponavadi tako, da podcenjujemo to kar že imamo. Privede nas do tega, da stvari težje opustimo saj se zavedamo, da nas lahko privede do finančne izgube (npr. služba v kateri smo trenutno nam daje verjetno veliko varnosti, posledično če jo izgubimo pa to prinese pomanjkanje prihodka oz finančno izgubo). Prav tako pa lahko pomeni v določenem segmentu, da imamo preveč odprtih nalog, zato nobene izmed njih ne zaključimo uspešno ali učinkovito.
Reprezentativni hevristični problem (IZZIV)
Tukaj se nam dogodek zgodi enkrat ali pa se nam lahko tudi ponavlja in posplošujemo, da se nam bo ponovilo v podobnih dogodkih.
Sedaj, ko si vse zgoraj navedeno znamo vsaj približno predstavljati, bi se lahko vprašali naslednje vprašanje, katero pa je..
KAJ LAHKO STORIM ZA BISTVENO BOLJŠE ODLOČITVE?
Pridobimo čistejše informacije in delajmo na temu, da si jih pridobimo čim več, preden naredimo dokončno odločitev. ( več povratnih informacij in preverjanje resničnosti ključa kazalnih uspešnosti= so neločljivo povezani s strateškimi cilji podjetja in se uporabljajo za pomoč vodstvenim kadrom pri ocenjevanju, ali pa so prav tako ciljno naravnani pri doseganju svojih ciljev).
Za pomoč v razmišljanju, pa nam prav tako pridejo v poštev metamodeling ali “čista” vprašanja.
Uporabimo postopek odločanja, kateri vključuje:
1. Logično, intuitivno in čustveno razmišljanje ( naše razmišljanje predvsem dojemajo naša čustva, predvsem strah, tesnobo in upanje)
2. Poskušamo zmanjšati tveganje
3. Razmišljajmo kako priti do željenega rezultata
4. Uporabimo trenerje, moderatorje ali različne službe, kateri nam bodo pomagali preveriti zbiranje informacij in pri samih odločitvah
5. Vadimo disciplino ali sorodne discipline
6. Ter nenazadnje je prav tako pomembno, da skrbimo za naše splošno zdravje ( šport, hrana, spanje, odnosi, pomembno je prav tako, da popijemo zadostno količino vode)
Vse to lahko še kako močno vpliva na nas same..
Nedavni komentarji